| PRISTOP, OREDEN NA UČENJA | ||||||
| Razvojna faza 1 - kompetenten začetnik | Razvojan faza 2 - usposobljen praktik | Razvojan faza 3 - strokovnjak | ||||
| Področja | 1.1 | 1.2 | 2.1 | 2.2 | 3.1 | 3.2 |
| 1. Aktivno učenje | Pozna osnovne metode poučevanja, ki spodbujajo aktivno učenje; | Uporablja osnovne metode poučevanja, ki podpirajo aktivno učenje; | Ohranja motivacijo učencev za spoznavanje in učenje; pozna in uporablja naloge, ki omogočajo aktivno odkrivanje v procesu učenja, reševanje problemov, možgansko nevihto, razpravo, kritično mišljenje, eksperimentiranje, izkustveno učenje, raziskovanje, zvrnjeno učenje (flipped learning); uporablja sredstva za spodbujanje učenčeve radovednosti in domišljije; zagotavlja podporo učencem (odranje oz. scaffolding); uporablja skupinsko delo in kombinirano učenje (blended learning); | Ustvarja prostor za lastno dejavnost učencev; podpira ustvarjalnost in poglobljeno doživljanje lastnega aktivnega dela; spodbuja učence k osvajanju učinkovitih strategij in metod, namenjenih identifikaciji in reševanju problemov, preverjanju pravilnosti rešitev; znižuje vedenje učencev, ki vodi do pasivne udeležbe v dejavnostih; | Usmerja učitelje začetnike, navdušuje in motivira sodelavce k uporabi aktivnih pristopov; spremlja delo sodelavcev in daje konstruktivne povratne informacije za aktivacijo učencev; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem o možnostih aktivacije učencev; omogoča opazovanje primerov učnih ur, ki jim sledi analiza; v svoji šoli in drugih izobraževalnih ustanovah izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) in delavnice, namenjene predstavitvi pristopov aktivacije učencev; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli kjer poučuje; išče primere dobre prakse (priložnosti za primerjalno analizo); |
| 2. Učna vsebina | je seznanjen s pristopi namenjenimi strukturiranju in modificiranju učnih vsebin tako, da so smiselne in relevantne za učence; | Uporablja pristope, ki so namenjeni strukturiranju in modificiranju učnih vsebin tako, da so smiselne in relevantne za učence; | Ustvarja prostor in usmerja učence k personalizaciji učnih vsebin; k učinkovitemu strukturiranju lastnega znanja, k uporabi pridobljenega teoretičnega znanja v vsakdanjem življenju; k interdisciplinarnemu pristopu k učenju, k uporabi pridobljenega teoretičnega znanja za razvijanje veščin in kompetenc učencev; | Ustvarja prostor in usmerja učence k aktivnemu povezovanju novega znanja s predhodnim znanjem in izkušnjami; spodbuja učence, da iščejo in uporabljajo lastna gradiva, ki podpirajo učenje; omogoča učencem, da modificirajo učne vsebine tako, da postanejo zanje relevantne, smiselne in personalizirane ter uporabne v vsakdanjem življenju; osredotoča se na kakovost učenja ne na količino znanja; spodbuja učence k interdisciplinarnemu pristopu k učenju; | Usmerja učitelje začetnike, navdušuje in motivira sodelavce k uporabi aktivnih pristopov; spremlja delo sodelavcev in zagotavlja konstruktivne povratne informacije, katerih cilj je modificiranje učnih vsebin tako, da postanejo smiselne, relevantne in uporabne v vsakdanjem življenju učencev z njihovim razumevanjem interakcij med šolskimi predmeti; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na področju strukturiranja in modifikacije učnih vsebin; zagotavlja opazovanje primerov učnih ur, ki jim sledi analiza; v svoji šoli in drugih izobraževalnih ustanovah izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) in delavnice, usmerjene v prilagoditve učnih vsebin; daje pobude in predloge za izboljšanje na šoli; Išče primere dobre prakse (priložnosti za primerjalno analizo); |
| 3. Kognitivno in afektivno (čustva in osebnost) področje | Pozna značilnosti kognitivnih procesov. Zaveda se vloge afektivnih dejavnikov (motivacija, čustva, potrebe, interesi, stališča, osebnost učencev) pri zvišanju učinkovitosti učenja; pozna sredstva in metode, ki povečujejo motivacijo za učenje določenega predmeta; | Podpira razvoj kognitivnih procesov, uporablja sredstva in metode, ki povečujejo motivacijo za učenje določenega predmeta; uravnoteži poudarek na kognitivnih (zaznavanje, mišljenje, spomin, pozornost, govor) in afektivnih procesih; | Podpira razvoj višjih kognitivnih procesov (analiza, sinteza, vrednotenje); vodi učence k razumevanju odnosov; spodbuja razvoj kritičnega mišljenja učencev; spoštuje potrebe, interese, čustva, stališča in mnenja učencev v učnem procesu; ima sposobnost ohranjanja motivacije učencev; | Postavlja takšne izzive učencem, ki spodbujajo učni napor; zna odkriti talente in potenciale učencev, jih izkoristiti in razvijati v okviru danega predmeta; | Usmerja učitelje začetnike, navdušuje in motivira sodelavce za uporabo aktivnih pristopov k poučevanju; spremlja delo sodelavcev in zagotavlja konstruktivne povratne informacije, osredotočene na uravnotežen poudarek med kognitivnim in afektivnim področjem; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na področju uravnoteženega osredotočanja na kognitivno in afektivno področje; zagotavlja opazovanje primerov učnih ur, ki jim sledi analiza; v svoji šoli in drugih izobraževalnih ustanovah izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) in delavnice z uravnoteženim poudarkom na kognitivnih in afektivnih področjih; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli; išče primere dobrih praks (priložnosti za primerjalno analizo); |
| 4. Razredna klima in učna klima, odnosi v razredu | pozna dejavnike, ki vplivajo na družbeno klimo in pozitivno učno vzdušje v razredu; pozna strategije reševanja problemov; | Ustvarja pozitivno učno klimo v razredu, zaradi česar se učenci počutijo varne; dojema učence pozitivno in odkrito izraža svojo ljubezen in skrb, pozna in spoštuje razvojne in individualne razlike učencev (raznolikost učencev); uporablja strategije reševanja problemov v praksi; | Ustvarja in vzdržuje pozitivno socialno klimo v razredu brez stresa in frustracij; podpira razvoj dobrih in pozitivnih odnosov z učenci in med sošolci; nadzoruje izkazovanje morebitnih negativnih čustev, ustvarja pogoje za razvoj sodelovanja in timskega dela namesto individualne tekmovalnosti; v celoti sprejema učence z njihovimi individualnimi razlikami, odkriva njihova močna področja in skozi njih razvija potenciale učencev pri danem predmetu; ohranja naravno disciplino v razredu; | Ustvarja pogoje za samoaktualizacijo učencev znotraj danega predmeta; preprečuje negativne pojave (zasmehovanje, kaznovanje, ustvarjanje ovir, izostajanje od pouka, laganje, demotivacijo za delo, ustrahovanje); se spopade z različnimi posledicami negativnih pojavov; preprečuje konfliktne situacije; rešuje in usmerja učence pri reševanju konfliktnih situacij; | Pomaga pri reševanju različnih problemov in razvija strategije za reševanje problemov v razredu; usmerja učitelje začetnike, navdušuje in motivira sodelavce k uporabi aktivnih pristopov k poučevanju; spremlja delo sodelavcev in daje konstruktivne povratne informacije za preprečevanje negativnih pojavov, konfliktov in ustvarja naravno disciplino v razredu; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem pri preprečevanju in soočanju z negativnimi pojavi in konflikti; sodeluje s šolskimi in svetovalnimi psihologi, v svoji šoli in drugih izobraževalnih ustanovah izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) in delavnice za preprečevanje in obvladovanje negativnih pojavov in konfliktnih situacij; daje pobude in predloge za izboljšanje na šoli; |
| 5. Vrednotenje in povratna informacija | Pozna metodološke smernice za ocenjevanje in pedagoško-psihološka načela nagrajevanja in kaznovanja; | Uporablja metode ocenjevanja, osredotočene na učni proces (vključno s trudom in predanostjo učnemu procesu); uporablja predvsem spodbude in pozitivne povratne informacije; kaže prepričanje v potencial učencev za napredek; | Uporablja orodja za ocenjevanje, ki zvišujejo notranjo motivacijo za učenje, ustvarjajo pozitivno samopodobo, samospoštovanje in ustrezno samozavest učencev; vodi učence h kritično-analitični samorefleksiji in samoevalvaciji ter k vrstniškemu vrednotenju; | Učencem zagotavlja konstruktivne povratne informacije, ki poudarjajo njihova močna področja in optimalen razvoj njihovih potencialov; ustvarja vzdušje objektivnega kritičnega in konstruktivnega ocenjevanja, samoocenjevanja in vrstniškega ocenjevanja; spodbuja učence k odgovornemu razmišljanju o njihovih potencialnih sposobnostih in ambicijah; | Usmerja učitelje začetnike, navdušuje sodelavce, da pristopijo k aktivnemu pristopu k poučevanju; spremlja delo svojih sodelavcev in zagotavlja konstruktivne povratne informacije osredotočene na učinkovito ocenjevanje, ki motivira učence in razvija njihovo zdravo samozavest; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na področju učinkovitega ocenjevanja in razvoja zdrave samopodobe učencev; zagotavlja opazovanje primerov učnih ur, ki jim sledi analiza; v svoji šoli in drugih izobraževalnih ustanovah izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) in delavnice za učinkovito ocenjevanje učencev in zagotavljanje konstruktivnih povratnih informacij; daje pobude in predloge za izboljšanje razmer na šoli; išče primere dobrih praks (izhodišče za primerjavo). |
| 6. Učiteljeve vloge, povezave z učencem | Pozna metode in strategije za podporo učinkovitega učenja. Pozna načela razvoja in ohranjanja naravne avtoritete; | Uporablja metode in strategije v podporo učinkovitemu učenju; gradi partnerstva z učenci na podlagi medsebojnega spoštovanja in zaupanja; gradi naravno avtoriteto; | Učinkovito podpira učenje učencev, tako da lahko optimalno razvijejo svoje znanje, veščine in kompetence v okviru lastnih potencialov; ustvarja prostor za učence, da odkrito izrazijo svoja mnenja in stališča; pozna metode in strategije razvijanja metakognitivne zavesti učencev (samospoznanje - učni stili in strategije, individualne posebnosti); omogoča učencem, da sodelujejo pri odločanju v razredu, da razvijejo neodvisnost in občutek odgovornosti za lastno učenje; | Usmerja učence k samospoznanju, k ustvarjanju pozitivnih odnosov s samim seboj, k ustvarjanju pozitivne samopodobe, samospoštovanja in razvoju ustrezne samozavesti; vodi učence k razvoju metakognitivne zavesti (samospoznanje – slogi in strategije učenja, individualne razlike); vključuje učence v načrtovanje in odločanje v razredu; s svojim celostnim delovanjem oblikuje avtonomne učence, ki odgovorno upravljajo svoje učne procese in odgovornosti; | Usmerja učitelje začetnike, navdušuje sodelavce za aktiven pristop k poučevanju; spremlja delo svojih sodelavcev in zagotavlja konstruktivne povratne informacije za učinkovito podporo učnega procesa z ustvarjanjem partnerstev z učenci in vzgojo samostojnih učencev; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na področjih učinkovite podpore učenju, zagotavlja primere dobre prakse, ki jim sledi analiza; v svoji šoli in drugih izobraževalnih ustanovah izvaja izobraževalne seminarje (webinarje) in delavnice za učinkovito podporo procesov učenja, ustvarjanje partnerstev z učenci in vzgajanje samostojnih učencev; daje pobude in predloge za izboljšave v danem zavodu; išče primere dobrih praks (priložnosti za primerjalno analizo) |
| UČI SE IN VODI | ||||||
| Razvojna faza 1 - kompetenten začetnik | Razvojan faza 2 - usposobljen praktik | Razvojan faza 3 - strokovnjak | ||||
| Področja | 1.1 | 1.2 | 2.1 | 2.2 | 3.1 | 3.2 |
| 7. Samozavedanje (metakognicija) | se zaveda potrebe po spoznavanju lastnih močnih in šibkih področij; | Išče orodja (testi, strokovni članki in izobraževanja) za samoučenje; razvija sposobnosti samorefleksije; | Pozna svoja močna in šibka področja (talent, asertivnost, empatija, intuicija, vztrajnost, potrpežljivost, fleksibilnost, strokovnost, spretnost kritičnega mišljenja, sposobnost sprejemanja odločitev itd.), namensko skrbi za lastno rast, da doseže popolno samoaktualizacijo; | Obvlada strategije izkoriščanja svojih močnih področij, ki jih kompenzira s šibkimi, s svojim proaktivnim pristopom spodbuja in navdihuje druge; | Zagotavlja spodbude za samorefleksijo in razvoj metakognicije pri sodelavcih; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem; izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) s poudarkom na samozavedanju; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli; izhodišča za primerjavo |
| 8. Vodenje nadaljnjega razvoja nekoga drugega | čuti potrebo po osebnostni in profesionalni rasti; je pripravljen na vseživljenjsko učenje in tako poklicno kot osebnostno rast; | Aktivno išče možnosti za svoj nadaljnji razvoj in je sposoben zastaviti cilje za svoj profesionalni razvoj; | Sodeluje v različnih izobraževalnih dogodkih in izkoristi priložnosti za samoučenje; | Ima razvite stalne navade izobraževanja in samoučenja, spodbuja druge k samoizobraževanju; | Zagotavlja spodbude za samoizobraževanje; predlaga izobraževalne in projektne dejavnosti usmerjene v profesionalni in osebnostni razvoj; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na določenem področju; izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) s poudarkom na profesionalnem in osebnostnem razvoju; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli; izhodišča za primerjavo |
| 9a. 9. Komunikacija in sodelovanje s sodelavci in vodstvom šole | Pozna načela učinkovite komunikacije; je odprt za sodelovanje; | Uporablja načela učinkovite komunikacije; opravi naloge v timu oz. skupini; | Posluša in spoštuje mnenja drugih (in različne poglede, ve, kdaj je treba sklepati kompromise), ceni trud drugih, zanesljivo opravlja delo v timu oz. skupini; učinkovito rešuje konflikte, | Učinkovito sodeluje, sprejema porazdelitev vlog, aktivno sodeluje pri vodenju timskega dela; ustvarja in vzdržuje pozitivno delovno vzdušje; | Začne sodelovanje z drugimi, razvija svoje vodstvene sposobnosti; sposoben je voditi in koordinirati interdisciplinarne skupine; išče partnerje za inovativno sodelovanje zunaj šole | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na določenem področju; izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) s poudarkom na komunikaciji in sodelovanju; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli; izhodišča za primerjavo |
| 9b. Komunikacija in sodelovanje s starši ali skrbniki | Pozna načela učinkovite komunikacije s starši, redno obvešča o učenčevih dosežkih in napredku | Uporablja načela učinkovite komunikacije s starši; je odprt za sodelovanje s starši | Posluša in spoštuje mnenja staršev, ceni njihov trud, razvija in vzdržuje odnose s starši (jih ozavešča, kako napredovati) | Deli pozitivne in negativne ugotovitve s starši in predlaga rešitve | Sposoben je sodelovati s starši na neformalni ravni, za družine organizira aktivnosti izven šolskega časa | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na določenem področju; izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) s poudarkom na komunikaciji in sodelovanju s starši; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli; izhodišča za primerjavo |
| 10. Vzdržljivost in obvladovanje stresa | Pozna učinkovite strategije obvladovanja stresnih situacij (stres, frustracije, konflikti), pozna principe psihohigiene; | Uporablja strategije za obvladovanje stresnih situacij takona delovnem mestu kot v osebnem življenju, drži se načel psihohigiene; | Uporablja učinkovite strategije za obvladovanje stresnih situacij tako na delovnem mestu kot v osebnem življenju, povečuje lastno odpornost proti stresnim situacijam (odpornost in toleranca na frustracije), prepozna signale sindroma izgorelosti; je empatičen in se zaveda lastnih čustev | Preprečuje stresne situacije na delovnem mestu, obvladuje stres brez vpliva na učinkovitost svoje pedagoške dejavnosti, lahko prepreči sindrom izgorelosti, skrbi za svoje splošno počutje; | Sproži zgodnjo intervencijo za preprečevanje stresnih situacij na delovnem mestu, aktivno sodeluje pri ustvarjanju pozitivnih medosebnih odnosov in pozitivnega delovnega ozračja; | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na določenem področju; izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) s poudarkom na prevenciji in vodenju stresnih situacij; daje pobude in predloge za izboljšave na šoli; izhodišča za primerjavo |
| 11. Globalna orientacija | se zaveda potrebe po povezovanju izobraževanja s širšim družbeno-kulturnim, gospodarskim in političnim kontekstom; | Zanimajo ga aktualnosti, posodablja in povezuje svoje pedagoške dejavnosti z aktualnimi dogodki (vsebina poučevanja, pristop, metode, viri ipd.); | Preučuje in obravnava možnosti razvoja lastnih kompetenc v skladu s potrebami družbenega razvoja (analitično in kritično mišljenje, ustvarjalnost, uporaba interdisciplinarnih odnosov, digitalna pismenost, reševanje kompleksnih problemov, čustvena samoregulacija in medkulturna kompetenca); | Razvija kompetence v skladu s potrebami razvoja družbe, navdušuje in spodbuja sodelavce na danem področju; | Razvija inovativna učna gradiva, predlaga in oddaja projektne predloge, širi medsebojne odnose; sposoben je videti široko sliko, pomaga graditi šolsko klimo in učno kulturo | Zagotavlja pomoč in svetovanje sodelavcem na določenem področju; izvaja izobraževalne seminarje (spletne seminarje) s poudarkom na inovacijah in posodabljanju pedagoških aktivnosti; je sposoben predvideti nove izobraževalne potrebe; daje pobude in predloge za izboljšave upoštevajoč pogoje na šoli; je vzor v skupnosti, izhodišča za primerjavo |